Klekljana čipka
Klekljanje se od vseh ostalih ročnih del
močno razlikuje. Prvi vtis povzroči začudenje in obenem nekoliko zmedenosti ob
pogledu na veliko število klekljev, niti in bucik. Pa vendar je izdelava
enostavne klekljane čipke dokaj preprosta in se je z malo spretnosti lahko
hitro naučimo, kajti ob drugem, bolj natančnem opazovanju lahko ugotovimo, da
imamo opravka samo z dvema različnima premetoma oz. giboma rok: z zasukom in
križanjem klekljev. Z različno kombinacijo le-teh in z zatikanjem bucik
nastajajo že skozi stoletja najrazličnejše čipke.
Različni viri navajajo
pester potek nastajanja in razvoja čipke. Dejstvo pa je, da so se tekom let po
vsem svetu razvili močno prepoznavni centri klekljane čipke s svojo specifiko in motiviko.
Tudi Slovenija je znana po
svoji znameniti idrijski čipki. Poleg Idrije jo najdemo še v Selški in
Poljanski dolini s centrom v Železnikih. Značilni motivi in ornamenti imajo
domača prepoznavna imena - kot so npr. rogljički, žabice, štručke, močeradovke,
ribice ... Z leti namreč čipka ni bila več samo tržno blago premožnih, ampak je
dobila svoje mesto tudi pri krasitvi prazničnih ljudskih oblačil, uporabljali
so jo za oltarne prte in cerkvena oblačila.
Kornelija Brecl, ing. upor. mat.
Ni komentarjev:
Objavite komentar